skip to Main Content
"Vzgajajmo ustvarjalce, ne le uporabnike tehnologije."
TAFR, DBF In 404 // Kako So Prostor Na 404 Našli Avtonomni Roboti In Letala Iz Karbonskih Vlaken

Oktobra smo v sodelovanju s študentskima ekipama DBF in TAFR priredili dve delavnici, ki sta udeležencem_kam ponudili možnost ustvarjanja s karbonskimi vlakni in programiranja avtonomnih robotov.

Kdo so DBF in TAFR?

DBF je skupina študentov_k, ki sodeluje v tekmovanju z radijsko vodenimi letali. Ime skupine je »Edvard Rusjan team« in ne bi moglo biti bolje izbrano in ustrezno, saj je bil Edvard Rusjan prvi slovenski letalec, ki je poletel z motornim letalom. Letalo sta brata Rusjan sestavila komaj 6 let po uspehu znanih bratov Wright. Podobno kot Rusjanova študenti pri DBF izdelujejo prototipe letal v manjšem merilu. Z izdelanimi modeli se potem udeležijo tekmovanja Design Build Fly (od tod torej kratica DBF), ki se vsako leto odvija v ZDA.

Projekt TAFR se je začel z željo skupine študentov_k s Fakultete za elektrotehniko, da bi s pomočjo robotike poiskali okolju bolj prijazne pristope v kmetijstvu. Na tem področju že 20. leto zapored poteka mednarodno tekmovanje Field Robot Event. Prijavljene ekipe tekmujejo v različnih nalogah, ki jih morajo roboti opraviti. Cilj je ustvariti in sprogramirati robota tako, da se lahko avtonomno, torej brez pomoči človeka, pelje po polju koruze in opravlja različna opravila, kot so škropljenje, zalivanje in pobiranje pridelkov.

Ekipa se je do sedaj udeležila tekmovanja prav vsako leto, kjer so se v izzivih pomerili proti ekipam držav iz vse Evrope. Dosežkov se je v vseh teh letih nabralo že veliko, najraje pa se pohvalijo s skupno 3. mestom na tekmovanju leta 2019, ki je bilo tudi zadnje izvedeno v živo.

DBF

Skupaj z Zavodom 404 sodelujejo že več let, zato vsako leto priredijo delavnico v prostorih 404, namenjeno dijakom_injam in študentom_kam, kjer predstavijo svoje delo in ponudijo možnost, da se udeleženci_ke sami preizkusijo v ustvarjanju izdelkov iz ogljikovih vlaken. Letos so na delavnici iz takega materiala izdelovali žlico za čevlje, saj je bilo potrebno izbrati nek manjši, na splošno uporaben izdelek, ki ga lahko vsak od udeležencev_k potem odnese domov in ga tudi uporablja. Za izgradnjo letala bi seveda potrebovali veliko več časa, saj je to projekt, ki se ga dela celo leto. Žlica za čevlje je bila tako idealna rešitev, kako predstaviti karbonska vlakna, ki so uporabljena v aviaciji in pri DBF modelih letal, in hkrati razložiti osnove za gradnjo s kompozitnimi materiali. 

Ogljikova vlakna niso več material, ki ga uporablja zgolj NASA. Najdemo jih v skoraj vseh športnih pripomočkih. Počasi ogljikova vlakna nadomeščajo druge materiale, kot sta les in aluminij. Če naštejemo le par primerov, kjer se tovrstni material uporablja: teniški lopar, lok in puščice, kolesarski okvir, palica za golf, ribiška palica, veslo, kajak, šasija avtomobila … Torej povsod, kjer sta zahtevani velika trdnost in majhna teža.

Novi člani ekipe so vedno dobrodošli, zato jih lahko kontaktirate ali pa tudi samo obiščete na njihovih družbenih omrežjih Facebook (DBF Edvard Rusjan team) ali na Instagramu (@dbfslovenia).

TAFR

Trenutni problem v kmetijstvu je ta, da se opazuje stanje celotnega polja in je v primeru napada zajedalcev potrebno polje v celoti poškropiti s pesticidi. Roboti bi lahko tak pristop izboljšali. Polja bi obravnavali na nivoju rastlin – opazovali bi stanje vsake rastline posebej in na posamezni rastlini tudi ukrepali. Poleg tega je zaradi izredne velikosti kmetijskih površin in gostote posajenih rastlin nemogoče, da bi človek delo opravljal sam. V ta namen je torej rešitev robot, ki je dovolj majhen, da se lahko vozi med vrstami rastlin, hkrati pa dovolj zmogljiv, da lahko nosi dovolj orodij za pomoč in analizo rastlin. 

Po večletnih izkušnjah izdelovanja in programiranja majhnih kmetijskih robotov se ekipa bolje zaveda, kako zahteven je izziv, ki si ga je zadala. Na njem delajo tudi večja podjetja in univerze, ki zaenkrat še nimajo komercialne rešitve. Poleg kompleksnosti problema je tudi oprema, potrebna za izvedbo, zelo draga. Robot za zaznavo svojega okolja potrebuje različne senzorje, kot so kamere, laserski merilniki razdalj, pospeškometri itd. Težava takih senzorjev je poleg cene tudi ta, da je podatke potrebno pretvoriti na način, da se robot zaveda svoje okolice in nato primerno navigira v njej. Za to je potrebno veliko znanja iz matematike in programiranja. Potrebno je tudi veliko mehanskega znanja in izkušenj, da se ustvari robota, ki se lahko premika po razgibanem in nepredvidljivem terenu, ki ga najdemo na kmetijskih površinah. Roboti, ki se razvijajo, so skoraj brez izjeme električni, zato je tudi velik izziv, kako robota ustrezno napajati in voditi. 

V svojih rokah ima ekipa trenutno dva robota, s katerima sodeluje na tekmovanju. Ravno zaradi prej omenjenih zadržkov se ne osredotočajo več primarno na ustvarjanje rešitve za kmete, temveč na širjenje znanja na tem področju. Zagnanim študentom_kam in dijakom_injam nudijo možnost sodelovanja na njihovem projektu, kjer lahko pridobijo izkušnje, ki večinoma niso v fakultetnem repertoarju. 

Vsako leto na Zavodu 404 organizirajo delavnico, kjer se udeleženci_ke lahko naučijo osnov mobilne robotike in njenih izzivov. S 404 so sodelovali že od samega začetka projekta, saj si delijo navdušenje nad ustvarjanjem in širjenjem znanja z ljudmi.

Za pridružitev ali več informacij o njihovem delovanju obiščite spletno stran http://tafr.si/en/index.html ali Facebook stran https://www.facebook.com/tafrrobotics

Oba projekta že vrsto let podpira Mestna občina Ljubljana, ki sofinancira tudi omenjene delavnice za mlade.

Back To Top