Letošnji velikonočni prazniki bodo prav gotovo nekaj posebnega. Barvanje pirhov, peka potice, šunka, hren. Same dobrote, ki smo jih vedno radi jedli doma, pa pri babici in dedku in sosedih. Sedaj pa bomo morali ostati doma in uživati v krogu najožjih družinskih članov. Verjetno imamo vsi nekaj časa, ki nam ostaja, saj smo ga sicer “potrošili” v vrtcu, šoli, v službi ali na potovanjih, počitnicah in službenih poteh. Ravno zato si letos lahko vzamemo nekaj časa in pirhe, ki jih vsako leto pripravimo na enak način, letos pobarvamo nekoliko drugače. Za vas smo poiskali tri ideje in posneli kratek video, kjer so predstavljene 3 malo bolj nenavadne tehnike barvanja jajc.
Tehnika s stepeno smetano
V posodo damo stepeno smetano in jo zgladimo. Nato na smetano nakapamo barve in začnemo s pomakanjem jajc v smetano. Postopek ponovimo z novim jajcem. Nato dodamo še eno barvo in ponovimo. Barve se lepo prelivajo.
Tehnika z oljem
V vsako barvo dodamo 2 žlički olja in dobro premešamo. Nato vzamemo jajce in ga najprej potapkamo s prsti, ki smo jih pomočili v olje, nato pa čez njega polijemo barvo. Jajce odložimo in pobarvamo še drugo jajce. Nato na obe jajci, ki sta že pobarvani, dodamo novo barvo.
Tehnika s servieti
Potrebovali bomo beljak, zato vzamemo sveže jajce in ločimo rumenjak od beljaka. Iz servet izrežemo motive, ki bi jih želeli imeti na pirhih. Čopič pomočimo v beljak in motiv premažemo na jajcu.
Še malo zgodovine in o izvoru poimenovanj
V krščanski ikonografiji simbolizira jajce Kristusovo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje, podobno kot v religijah, ki so precej starejše od krščanstva. Vstajenje lahko povežemo tudi s piščancem, ki slikovito razbije jajčno lupino. Pobarvana jajca so poznali Kitajci, Egipčani, Perzijci, Grki, Rimljani in drugi. Da so bila prvotna barvana jajca rdeča, nam kažejo besede, ki jih na Slovenskem za njih uporabljamo še danes: pirhi in remenice. Izraz pirh je soroden s piros, kar madžarsko pomeni rdeča barva, v grščini ogenj, češko pyrěti pa pomeni zardeti, postati rdeč. Remenice so prekmurski izraz, kjer rúmen pomeni rdeč.
Slovenska velikonočna jajca se imenujejo tudi pisanice in se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v vsej Evropi.
Velikonočni zajec
V zvezi s pirhi nastopa tudi pri nas velikonočni zajec, ki skoraj povsod po Evropi prinaša pobarvana in pisana jajca. V Angliji otroci iščejo velikonočna jajca, ki jih je zajček skril nekje na vrtu. Nemški in madžarski otroci dobijo koške z darili, v katerih je tudi zajec, včasih je bil lesen ali iz blaga, zdaj je največkrat iz čokolade, zavit v pisan staniol papir.
Obiski
Na velikonočni ponedeljek so ljudje že od nekdaj hodili na obiske, izlete ali zabave.
Mi bomo seveda letos doma, čas si bomo krajšali z družabnimi igrami, lahko pa se lotimo tudi izdelave velikonočnih voščilnic in jih prijateljem in sorodnikom pošljemo po pošti.
Ali pa bomo izdelali naprstne lutke velikonočnega zajčka in uprizorili predstavo. 🙂
vir: Velika knjiga o praznikih, Damjan J. Ovsec
