skip to Main Content
"Vzgojimo ustvarjalce, ne le uporabnike tehnologije."

Dijaki Gimnazije Vič v okviru projekta Podvodni jadralec izdelujejo plovilo za zajem okoljskih parametrov vode. Pod mentorstvom Zavoda 404 in z veliko podporo podjetja Celtra se dijaki srečujejo enkrat tedensko in načrtujejo ter izdelujejo plovilo, ki se po vodi premika brez vsakršnih propelerjev – pluje namreč zgolj s spreminjanjem svoje relativne gostote – tako se potaplja in dviguje, doseže pa lahko celo globino 50 metrov in je v celoti avtonomno. Med potapljanjem meri različne parametre, kot sta npr. temperatura in slanost vode, ki jih preko radijskega sistema pošilja nazaj na kopno.

Podvodni jadralec

Pri projektu, ki se je začel že v šolskem letu 2017/2018, sodeluje približno 15 dijakov od drugega do četrtega letnika. Vsaj enkrat tedensko se dobijo v delavnici Zavoda 404, kjer so se najprej naučili uporabe osnovnih orodij, nato pa so se hitro lotili 3D-modeliranja, spajkanja in programiranja.

Predstavitev projekta pred sponzorji

Kmalu zatem je sledila izdelava prvega prototipa, s katerim so želeli testirati najbolj ključne osnovne sisteme, za katere so ocenili, da jih bo najtežje izdelati – predvsem zanesljivo tesnenje in pa krmiljenje elektromotorjev za doseganje željene plovnosti. Zaradi svojega obnašanja – prototip se namreč giblje samo navpično gor in dol, so mu dijaki nadeli ime Gregor Padolovič.

Ohišje prototipa je izdelano iz akrilne cevi in na obeh straneh zamašeno s plastičnim čepom. Na eno stran so pritrdili štiri medicinske brizge, ki so srkale in iztiskale vodo, s tem pa spreminjale gostoto plovila in posledično njegovo plovnost. Gibanje motorja so krmilili z mikroračunalnikom Raspberry Pi, na njem pa deluje program, napisan v programskem jeziku C.

Prvi prototip med testiranjem

Ko so prvi prototip izpopolnili, so se lotili naslednjega – zaradi boljše plovnosti le-tega so ga poimenovali kar Tone Plavič. Čepe so tokrat nadomestili s prirobnicami, medicinske brizge pa je nadomestil cilinder. Celotno konstrukcijo skupaj združuje ogrodje iz jeklenih in aluminijastih plošč, krmilijo pa ga z računalnikom Raspberry Pi in mikrokrmilnikom Arduino. Skupaj z mnogimi senzorji nadzorujeta delovanje in preko antene komunicirata s kopnim in oddajata podatke. Drugemu prototipu so dodali tudi krila, ki skrbijo, da ob spuščanju jadralec plava oz. “leti” naprej, približno tako kot jadralno letalo. S posebnim sistemom lahko jadralec tudi zavija. V prihodnosti želijo na zgornjo stran trupa pritrditi sončne celice, da bo jadralec lahko čim dlje časa avtonomen. Razvili pa bodo tudi reševalni sistem, ki bo v primeru težav hitro napihnil balon, da se bo jadralec lahko vrnil nazaj na površje.

Drugi prototip med predstavljanjem na dogodku Ljubljana Mini Maker Faire 2018

Delo na projektu še nikakor ni končano. Ocenjujejo pa, da ga bodo zaključili letos, zato že razmišljajo o naslednji verziji jadralca, ki bo še večji in boljši od svojih predhodnikov.

Vse podrobnosti so pred izdelavo skrbno načrtovane

Miha Majetič

Vodja pisarne & mentor

Back To Top